EU podpira znanstvenike, raziskovalce in inovatorje, ki širijo meje znanja. Spoznajte Anno in Anjo, ki v Izoli uporabljata glive za zagotavljanje bolj zelene gradnje.
Barve in zaščitni premazi na stavbah pogosto vsebujejo kemikalije, ki škodujejo okolju. V Sloveniji se raziskovalci za rešitev obračajo k naravi – razvijajo namreč samoobnovljivi bioaktivni premaz, za katerega so navdih dobili pri glivičnih biofilmih. Ta »živa koža« se lahko uporablja na lesenih, betonskih ali plastičnih površinah, da jih zaščiti pred vremenskimi vplivi. Poleg tega lahko čisti zrak in se samodejno obnavlja – enako kot glive v naravi. Za razliko od kemikalij so glive varne za ljudi, zato ta raziskava predstavlja svežo, okolju prijazno alternativo običajnim gradbenim materialom.
EU se zavzema za znanost. Pa ti?
Celotna zgodba
V sproščenem okolju Izole, enega najlepših obmorskih mest v Sloveniji, poteka razvoj presenetljivih inovacij. V centru odličnosti InnoRenew skupina raziskovalcev, ki jo podpira EU, razvija naravni gradbeni material, ki bi lahko spremenil naše stavbe.
Dr. Anna Sandak, glavna raziskovalka, je imela vizijo, ki se zdaj uresničuje. S podporo EU njena ekipa v centru odličnosti InnoRenew uporablja moč gliv za ustvarjanje živega, samoobnovljivega biofilma. Ta okolju prijazen premaz naj bi nadomestil običajne, strupene materiale.
Navdih za naše premaze črpamo iz narave, moč pa jim zagotavlja znanost. Razvijamo namreč glivični biofilm za aktivno zaščito gradbenih materialov.
V okviru petletne raziskovalne pobude ARCHI-SKIN s proračunom v višini skoraj 2 milijona evrov iz programa Horizon Europe v projektu sodeluje 13 članov iz 6 držav, ki prispevajo svoje znanje s področij mikrobiologije, biotehnologije in znanosti o materialih.
V želji, da bi domove naredili bolj zelene, ekipa raziskuje inženirsko zasnovane naravne materiale za gradnjo, da bi ustvarila resnično prilagodljivo in trajnostno arhitekturo. Tovrstno mednarodno sodelovanje je v skladu z merili EU za financiranje raziskav, saj povezuje strokovno znanje prek meja in spodbuja ustvarjalnost na področju znanstvenih inovacij. Poleg tega pomaga dosežke raziskav pretvoriti v dejansko vrednost, s čimer zagotavlja, da jih lahko ljudje in skupnosti uporabljajo in izkoristijo v resničnem življenju.
Do leta 2027 namerava ekipa testirati popolnoma biološki premaz v realnih razmerah, s čimer bo zaznamovala novo obdobje trajnostne arhitekture s potencialnim vplivom po vsej Evropi in svetu.
Glive lahko uspevajo v različnih okoljih, zaradi česar so idealne za razvoj zdravju in okolju prijaznih izdelkov.
As part of a five-year research initiative called ARCHI-SKIN, with a budget of nearly €2 million from the Horizon Europe programme, the undertaking unites a 13-member team from 6 countries, drawing on expertise in microbiology, biotechnology and materials science.
Led by the ambition to make homes greener, the team explores engineered living materials to create truly adaptive, sustainable architecture. Such international collaboration aligns with the EU’s criteria for funding research, connecting expertise across borders to promote creativity in scientific innovation. It also helps turn research into real-world value, ensuring that people and communities can actually use and benefit from it on the ground.
By 2027, the team aims to test its fully biobased coating under real conditions, marking a new era of sustainable architecture with potential impact across Europe and globally.
Science4EU gallery image Slovenia 3Science4EU gallery image Slovenia 3 
Science4EU gallery image Slovenia 11Caption text 
Science4EU gallery image Slovenia 10Science4EU gallery image Slovenia 10 
Science4EU gallery image Slovenia 9Science4EU gallery image Slovenia 9 
Science4EU gallery image Slovenia 8Science4EU gallery image Slovenia 8 
Science4EU gallery image Slovenia 7Science4EU gallery image Slovenia 7 
Science4EU gallery image Slovenia 6Science4EU gallery image Slovenia 6 
Science4EU gallery image Slovenia 5Science4EU gallery image Slovenia 5 
Science4EU gallery image Slovenia 4Science4EU gallery image Slovenia 4
Primeri drugih projektov
Do nedavnega je bilo težko spremljati, kaj se dogaja v možganih, ko se nekdo giblje, kar je omejevalo razumevanje znanstvenikov o možganskih odzivih v vsakdanjih situacijah v primerjavi z odzivi, ko je oseba v mirovanju. Vendar pa bi lahko sposobnost opazovanja takšne aktivnosti v možganih zagotovila ključne informacije za odkrivanje in zdravljenje resnih nevroloških bolezni, ki vplivajo na koordinacijo med možgani in telesom, kot je Parkinsonova bolezen. Na podlagi tega so raziskovalci iz Slovenije sodelovali z ekipami iz Nemčije, Italije in Švice, da bi izboljšali tehnologijo slikanja, ki omogoča hkratno spremljanje možganske aktivnosti in gibanja telesa.
Onesnaževanje z živim srebrom iz različnih izdelkov, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju, ogroža okolje in zdravje ljudi, saj se živo srebro kopiči v ribah, kot sta tuna in morska plošča, in tako vstopa v prehransko verigo. Raziskovalci so modelirali kemijsko obnašanje živega srebra in njegovo gibanje po kopnem, zraku in morju, da bi podprli pobude na področju javnega zdravja in pomagali ljudem sprejemati bolj ozaveščene prehranske odločitve.